Ime BIM4D odraža osredotočenost projekta na povezovanje informacijskega modeliranja gradnje (BIM) z dekonstrukcijo (“D”) za spodbujanje trajnostnih in digitalnih praks v sektorju gradbeništva in rušenja (C&D). V sektorju C&D nastane več kot 35 % vseh odpadkov v EU, zato je to področje ključno za prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb. Prehod s tradicionalnega rušenja na dekonstrukcijo – do virov prijazno alternativo – je usklajen z akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo (CEAP) in Evropskim zelenim dogovorom. Cilj projekta je z uporabo orodij BIM optimizirati postopke ob koncu življenjske dobe, kot so količinska opredelitev materialov, analiza stroškov in 4D načrtovanje, da bi zmanjšali količino odpadkov in povečali trajnost.
Projekt BIM4D je namenjen nujni potrebi po zelenih in digitalnih spretnostih v sektorju C&D, zlasti v praksi EOL. Osredotoča se na razvoj programa poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET), ki delavce opremlja z znanjem in kompetencami za uporabo BIM za dekonstrukcijo, spodbujanje učinkovite rabe virov in načel krožnega gospodarstva. Ta pobuda ne podpira le podnebnih ukrepov, temveč tudi zapolnjuje vrzel v znanju in spretnostih v panogi ter zagotavlja delovno silo, pripravljeno na izvajanje inovativnih, trajnostnih in digitalnih rešitev v gradbenih in rušitvenih praksah.
Kaj pomeni D v BIM4D: Dekonstrukcija: Trajnostni pristop k dekonstrukciji stavb
V gradbeništvu se izraz dekonstrukcija uveljavlja kot trajnostna alternativa tradicionalnim praksam rušenja. V skladu s standardi CEN (Evropski odbor za standardizacijo), zlasti v okviru TC350, je dekonstrukcija opredeljena kot sistematično in selektivno razstavljanje gradbenih elementov, materialov in struktur z namenom čim večjega izkoristka materialov za ponovno uporabo, recikliranje ali spremembo namembnosti. Za razliko od običajnega rušenja, ki pogosto vključuje neselektivno uničenje strukture, dekonstrukcija poudarja skrbno razstavljanje, da se ohrani celovitost materialov in čim bolj zmanjša količina odpadkov.
Ker se gradbena industrija še naprej zavzema za trajnost, postaja dekonstrukcija pomembna praksa. Predstavlja premik od linearnega modela “vzemi, naredi, odstrani” k bolj krožnemu pristopu, ki ceni učinkovitost virov in skrb za okolje. Z razumevanjem razlik med dekonstrukcijo, rušenjem in razstavljanjem lahko zainteresirane strani sprejemajo informirane odločitve, ki so v skladu z ekonomskimi in ekološkimi cilji.
Če povzamemo, dekonstrukcija ne pomeni le rušenja stavb – gre za gradnjo bolj trajnostne prihodnosti, in sicer po enem skrbno razstavljenem kosu naenkrat.
Kako se dekonstrukcija razlikuje od sorodnih izrazov
- Rušenje: To je najpogostejši način rušenja objektov, pri katerem se običajno uporablja težka mehanizacija za hitro in učinkovito uničenje stavb. Poudarek je na hitrosti in stroškovni učinkovitosti, zaradi česar pogosto nastanejo mešani odpadki, ki jih je težko ločiti in reciklirati. Pri rušenju nastane veliko odpadkov, ki v veliki meri končajo na odlagališčih.
- Demontaža: Razgradnja je sicer podobna razgradnji, vendar se razstavljanje na splošno nanaša na razstavljanje manjših sestavnih delov ali sistemov, kot so stroji ali pohištvo, in ne na celotne stavbe. Razgradnja ni vedno prednostna naloga za predelavo materialov ali trajnost v enaki meri kot dekonstrukcija.
- Selektivna demontaža: Ta izraz se pogosto uporablja izmenično z izrazom dekonstrukcija, vendar se običajno nanaša na odstranitev določenih elementov konstrukcije (npr. oken, vrat ali napeljav) in ne celotne stavbe. Je sestavni del dekonstrukcije, vendar ne zajema celotnega obsega postopka.
Sinonimi in sorodni pojmi
Drugi izrazi, povezani z dekonstrukcijo, so:
- Prevzem materiala: Postopek pridobivanja dragocenih materialov iz strukture za ponovno uporabo.
- Izkoriščanje virov: Pridobivanje uporabnih materialov iz stavbe pred njenim rušenjem.
- Krožna konstrukcija: Obsežna gradnja: širši koncept, ki vključuje dekonstrukcijo kot del strategije za vzpostavitev sistema zaprte zanke v gradbeništvu, ki zmanjšuje količino odpadkov in povečuje učinkovitost virov.
Zakaj je dekonstrukcija pomembna
Dekonstrukcija je ključna praksa pri prehodu na krožno gospodarstvo v gradbenem sektorju. S skrbnim razstavljanjem konstrukcij je mogoče pridobiti visokokakovostne materiale, kot so les, kovina in beton, ki se lahko ponovno uporabijo v novih projektih. S tem se ne le zmanjša povpraševanje po primarnih virih, temveč se zmanjša tudi vpliv na okolje, povezan z odlaganjem odpadkov in proizvodnjo materialov. V nasprotju z rušenjem, pri katerem pogosto nastanejo mešani in onesnaženi tokovi odpadkov, dekonstrukcija omogoča ločevanje materialov na ločene frakcije. Tako jih je lažje reciklirati ali ponovno uporabiti, kar zmanjša količino odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih. Poleg tega lahko dekonstrukcija ustvari priložnosti za delovna mesta pri delovno intenzivnih opravilih, kot sta ročno razstavljanje in sortiranje materialov.cle or repurpose them, reducing the amount of waste sent to landfills. Additionally, deconstruction can create job opportunities in labor-intensive tasks such as manual dismantling and material sorting.
